ZGODOVINA
Beseda quilt (prešita krpanka) izhaja iz latinske besede culcita, kar pomeni oblazinjeno, vezano žimnico, nekaj podobnega japonskemu » futonu«. Krpanka je tehnika šivanja, kjer dve ali več plasti tkanine sestavimo s polnilom v nekak dekorativen »sendvič« .
Kot vse kaže izhaja iz Azije stoletje pred našim štetjem. Prvo poznano krpanko so našli v grobnici neke sibirske jame in je datirana v tisti čas. Osrednji motivi so bile živali, na robovih pa abstraktne spirale. Izdelane so bile v backstich tehniki. Ni znano ali so Sibirci s to tehniko začeli sami ali so znanje prinesli iz drugih dežel, glede na sibirsko klimo pa so bile vsekakor dobrodošle. Uporabljali so jih za gretje z njimi pa sotudi trgovali. Kot morebiten dokaz, da so bili objekt trgovanja so najdeni natikači izdelani v isti tehniki na nekem smetišču v Samarkandu na tako imenovani »svileni poti« med Kitajsko in Evropo.
Vse je kazalo, da krpank v Evropi niso izdelovali pred 12. stoletjem in da so jih s seboj prinesli bojevniki s srednjega vzhoda, ko so se vračali iz 
križarskih vojn, vendar pa nedavna odkritja v Nemčiji pričajo, da so jih izdelovali že v srednjem veku. V Merovingianovi grobnici iz 5. stoletja so našli pregrinjalo prešito z egiptovskim bombažem. Glede na to, da je bilo pregrinjalo takrat luksuzni izdelek domnevajo, da je bilo izdelano v sredozemlju in prodano naprej na manj civiliziran sever.Nalednji dokaz obstoja krpank se pojavi v francoski pesmi La Lai del Desire iz 12. stoletja , ki omenja zelo lepo in bogato odejo na poročni postelji, ki je bila narejena iz dveh plasti svile s »checkboard« vzorcem. Nemški pesnik Parvizal iz 13. stoletja ravno tako omenja prešito odejo na postelji v gradu Grail (Eschenbach), kar pomeni, da so tako narejene odeje poznali v vsaj dveh deželah. Obstaja tudi kapitanov popis inventarja iz leta 1297 na neki ladji v Marseillesu.
Obleke izdelane v quilting tehniki so se pojavile v 14. stoletju v Franciji, Angliji in Nemčiji, prešite tunike pa v Italiji. Moške prešite obleke, ki so bile podložene s kovino, so delali krojaški mojstri v Parizu in v Londonu, počasi pa se je quilting tehnika razširila tudi na manj bogate in je postala del evropske tradicije 
šivanja.Tri najstareješe ohranjene prešite odeje so bile narejene v nekem sicilijanskem ateljeju: ena je v Victoria & Albert Museum v Londonu, druga je v Bargellu v Firencah (predvidevajo, da so bile narejene leta 1390 in da so bile namenjene poročni postelji, ostanki tretje, ki je bila narejena za kraljevo hišo v Anjou pa so v zasebni zbirki. Na vseh treh so prizori iz legende o Tristanu, obroba pa vključuje sedem smrtnih grehov. Izdelane so v isti »backstitched« tehniki kot pregrinjalo iz grobnice v Sibiriji, prav tako s spiralno obrobo ter bombažnim polnilom, kot tisto narejeno 1200 let prej. Podobno prešito krpanko, po vsej verjetnosti svileno, je moč videti tudi na sliki flamskega slikarja Bartolomea Bermeja iz leta 1450, imenovano tudi Smrt device, prvo prešito oblačilo pa je vidno na sliki nemškega slikarja iz leta 1500.Z renesanso je prišlo do obsežnejšega trgovanja z vzhodnimi deželami, kjer je quilting tudi nastal.
Otomanskemu imperiju pripisujemo izvirno tradicionalno izdelavo pregrinjal za posteljo in kaftanov v tej tehniki, kar dokazujejo ohranjeni primerki iz 16. in 17. stoletja s podobami Sulejmana Veličastnega pogosto v kontrastnih vzorcih. Dvorna etiketa je diktirala, da so morali biti tudi tujci enako oblečeni, zato je velika verjetnost, da so se evropski diplomati vračali iz Constantinopola s prešitimi kaftani v svoji prtljagi.V tem obdobju so evropske dežele imele svoje kolonije in trgovska predstavništva v Aziji. Indija je imela zelo močno izvirno tradicijo izdelave prešitih krpank in so jih začeli izdelovati tudi za izvoz. Bile so narejene iz bombaža in svile. Samo ime calico, tako se imenuje bombaž iz katerega se delajo prešite krpanke, izhaja iz Kalkute. Veliko takih evropsko azijskih mešanih vzorcev je bilo priljubljenih tako v protestantski Angliji ali katoliški Portugalski, pri mogočni Elizabethi ali pri Shrewsburjska grofici, ki sta imeli poleg ostalih v lasti vsaj en Bengali quilt iz svile in bombaža.
Ni presenetljivo, da je quiltin
g postal zelo popularen v aristokratskih krogih, bil je dragocen, lep in topel. Svoj vrhunec je dosegel v poznem 17. in zgodnjem 18. stoletju, ko so prešiti telovniki, spodnja krila, posteljnina, kape in celo oblačila za deklice postali zelo popularni v višjem in srednjem sloju prebivalstva. V začetku 19. stoletja je bil quilting ljudska umetnost v Ameriki, Angliji, Kanadi, Franciji, na Švedskem in v Nemčiji, pogosto s podobnimi vzorci in kroji, ki so se razvijali v različnih deželah. Ameriške krpanke z več tisoč dokumentiranimi vzorci, poleg čudovitega trapunta, aplique in crazy patchworka, ki je bil inspiriran po japonskem yosegireju, so bile morda najbolj dovršene. Ne glede na nove smeri v šivanju po ameriškem vzorcu, so srednjeveške korenine še vedno očitne. V 19. in 20. stoletju so Welški mojstri uporabljali skoraj identične vzorce, kot so jih uporabljali 300 let prej, medtem, ko so čudovita Marseillska dela v 19. stoletju enaka tistim italijanskim umetninam zgodnje renesanse.
Srednjeveški quilting ni tako poznan kot tisti izdelan kasneje, morda pa je sedanji čas primeren, da najde svoje pravo mesto v umetnosti šivanja.
TEHNIKE
S preprostimi besedami povedano je quilting dekorativno šivanje zasnovano tako, da prišije dve ali več plasti tkanine skupaj s polnilom. To je delano po najmanj treh metodah: backstitch, double running stitch, in running stitch.Backstitch je najstarejša tehnika uporabljena že v 1. stoletju pri sibirski preprogi. To je presenetljivo hiter, natančen in daleč najlažji šiv za delo s surovim bombažem in je utrl pot running stichu, ko so nastajali boljši materijali.Double
running stitch se je uporabljal v Indo-portugalskih in azijskih svilenih prešitih krpankah v poznem 16. in zgodnjem 17. stoletju. Na pogled je podoben backstitchu, vendar je le ta reverzibilen (obrnljiv), se pravi enak na obeh straneh. Veliko svilenih krpank iz 17. stoletja je tako izdelanih tako, da je osnovna barva vezenja na vrhu. Najpopularnejša kombinacija je bila magenta na vrhu, spodaj pa indig
o/olivno zelena ali svetlo modra zgoraj in svetlo roza spodaj.The running stitch je bil uporabljen tako v sibirski preprogi kot v sicilijanskih poročnih
pregrinjalih.
MATERIJALI
Vse prešite krpanke, ki so se ohranile so narejene iz platna ali svile in so bile polnjene z bombažem. Ne vemo, ali so morda uporabljali tudi volno, saj ni nobenega ohranjenega primerka. Zgodnji primerki so bili narejeni iz platna ali svile z motivi poudarjenimi iz zunanje strani v temnejših barvah kot so rjava ali zlata, kasnejši pa so bili narejeni tako, da je bila bolj pomembna zgornja stran. Svila je prišla v modo v 16. in 17. stoletju, ko je bilo vzpostavljeno trgovanje z Azijo.
