Po mnenju Rudolfa Steinerja - (1861-1948) inteligentnega znanstvenika, filozofa in velikega pedagoga, ustanovitelja "Antroposofie" (psihološka znanost) je za otroke zelo pomembno, da rastejo, posebej v zgodnjih letih življenja, v preprostem naravnem ambientu, kjer lahko svobodno, brez pritiska odraslih izrazijo svojo osebnost in sposobnosti, Po njegovem mnenju so najbolj primerne igrače iz naravnih materialov (les, tkanine, borovi storži, vrvi.....). Podobe, ki jih izražajo igrače ne bi smele biti karikature, temveč morajo biti čim bolj podobne realnosti. Seveda so lahko nekoliko stilizirane, da bi spodbudile otroško domišljijo.
Prve nasvete okoli izdelave lutk je dal leta 1919, na prošnjo Emila Molta, lastnika tobačne tovarne Waldorf-Astoria iz Stuttgarta. Razvil je vzgojni model za otroke, ki je postal osnova za prvo Waldorfsko šolo v Avstriji in seveda za vse druge s podobnim programom..
Navodilo za izdelavo punčk
Vsakemu posameznemu modelu izdelave punčk ustrezajo različni kroji. Obstajajo lutke s plitvimi ali okroglimi obrazi, lutke z okončinami (ravnimi, gibljivimi ali takimi, ki se lahko pregibajo, roke ali noge s palcem in z/ali ostalimi prsti ali take, ki so brez prstov)... Kroji in dizajni različnih delov lutke se najprej izrišejo na papir, se natančno izrežejo ter postavijo z licem na lice na tkanino in se s pisalom obrišejo.
Posamezne dele kroja se učvrsti na tkanino z bucikami in obšije s šivalnim strojem. Nato odstranimo koščke papirnatega kroja, bucike pa naj ostanejo na svojem mestu. Običajno šivamo tam, kjer si označimo, vendar pri izdelavi lutk lahko ta meja odstopa do cca o,5 cm v notranjost in se šele potem odreže blago kjer je označeno. Zaradi udobja (sploh, če imamo namen izdelati več lutk) nalepimo najprej koščke papirnatega kroja na karton, ki je brez dvoma bolj 
trpežen in na tekstilu bolj statičen. Niti ni potrebno, da ga fiksiramo z bucikami, dovolj je, če ga držimo z eno roko.
S časom in z izkušnjami bomo morda želeli svoje kroje prilagoditi svojim kreativnim idejam, vendar pa je modro, da vedno ohranimo originalni kroj in kreiramo naslednje kopije z modifikacijami. BLAGO: Najboljše blago za izdelavo telesa lutke, ki je namenjena majhnim otrokom, je bombaž. Nekatere lutke so izdelane iz platna (npr. Pigotte) vendar pa je za večino najbolje uporabiti tekstile kot so jersey (najboljši jersey je tisti težji, rečejo mu tudi interlook), za lutke tipa Waldorf pa morda nemški trikot (težak in v kožni barvi vendar pa se lahko uporabi tudi jersey). Odličen tekstil, sploh za tiste, ki radi ročno vezejo je elasticiran velur (Craft Velour). Na različnih ameriških spletnih straneh Dollmaking je možno kupiti specifičen velur, ki daje pa pri izdelavi lutk odlične rezultate (a zato, ker je sintetičen morda ni ravno najblj primeren za otroke). Barva tekstila naj bi bila čimbolj podobna barvi kože, od rožnate do temno rjave, odvisno kakšno lutko bi radi izdelali. Tudi bela in smetanasta barva sta kar primerni, vendar bo v tem primeru lutka delovala precej bledo, a lahko z barvami za tekstil nekoliko obarvamo ličnice.
- Pri izdelavi lutk ne smejo manjkati:-
- Bucike z barvnimi glavicami (po uporabi jih je treba nujno in pazljivo odstraniti);-
- Ročne šivalne igle različnih standardnih velikostih (vključno s tistimi za volno);-
- Igle za lutke: 12 cm dolge, da lahko izvedemo vezenje na obrazu in tiste 7/9 cm za šivanje las na glavi; -
- Škarje – majhne in velike; -
- bombažni sukanec 40/50 standard v isti barvi kot je tekstil, ki smo ga uporabili za telo; -
- bombažni sukanec (ali debelejše niti za pričvrstitev gumbov), prav tako v tonih kot je telo (za ročno šivanje npr. za pričvrstitev okončin k telesu) in v tonu s predivom, ki smo ga uporabili za izdelavo las;-
- močno špago; -
- kitajske paličice za polnjenje; -
- kvačke in pletilke različnih velikosti; -
- blago za izdelavo telesa lutke; -
- blago za izdelavo oblekic za lutke; -
- klobčiče volne v različnih barvah za izdelavo las; -
- varnostni zatiči in elastčne trakove; -
- trakce v različnih barvah in čipke; -
- valkro (ježki) in gumbe;-
- krojni papir in lažji karton za kroje, ter nekoliko trši karton za navijanje volne za lase; -
- naprstnik, da se ne zbodemo; -
- šivalni stroj;-
- in seveda izdelovalka lutk.
ŠIVANJE
Telo lutke sešijemo s šivalnim strojem – kratki šiv, nikoli se ne poslužujemo cik-cak šivov, ker bi bili vidni, razen, če ne uporabimo res težke tkanine. Uporabimo standardni dokaj močan sukanec (40-50) za šivanje s šivalnim strojem ter močan sukanec (30), da ročno pričvrstimo različne dele telesa pa zelo močan sukanec za šivanje las (zelo dober je tisti za šivanje gumbov). Zelo pazljivi moramo biti pri šivanju krivulj, vsaka najmanjša napaka bo vidna na končnem izdelku. Šivajmo torej zelo počasi (bolje je parati in na novo sešiti tam, kjer smo storili napako).
Vozli: na začetku in na koncu vsakega ročnega šivanja moramo narediti močne vozle, raje večkratne, da se sešito blago ne razpara (seveda jih moramo dobro skriti pod blago vendar brez njih ne gre in morajo biti zelo močni). Posebno pozornost je treba nameniti šivu, ki bi ga morala poznati vsaka izdelovalka lutk. Recimo mu skriti šiv, čeprav je njegovo pravo ime tapetniški šiv, ker ga najbolj uporabljajo tapetniki pri svojem delu. To je zelo preprost šiv, ki ga uporabljamo za šivanje in se ne sme videti. Posebno uporaben je pri pričvrščevanju okončin in glave lutke, toda uporabimo ga tudi za šivanje odprtin, ki smo jih pustili, da smo lahko napolnili lutko s polnilom. Skriti šiv:
Polnjenje lutke:To pomeni, da potisnemo material za polnjenje v telo lutke. Lahko si pomagamo s pletilko, ročajem lesene kuhovnice (samo ta je nekoliko 
predebel....). Največjo natančnost dosežemo s kitajskimi paličicami. Prodajajo jih v dveh dolžinah in so idealne za polnjenje ozkih delov. Ne svetujem vam, da uporabite bombažno vato, ker se bo lutka pri pranju deformirala (vata se bo spremenila v kepice in lutka bo neuporabna). Polnilo iz volne, ki se uporablja za polnjenje waldorf lutk je toplo in naravno, ni pa najbolj primerno za otroke, ki so alergični na pršice (toda, če bomo želeli delati res pravo waldorf lutko in smo pristaš ali ljubitelj naravnega življenja bomo uporabljali samo naravne materiale, torej čisto volno).
Umetnost polnjenja se naučimo s samim polnjenjem....uporabimo vedno majhne kosmiče in jih s pomočjo paličice porinemo globoko na dno okončine, ki bi jo radi napolnili. Paziti je treba, da ne ostanejo prazni ali preveč nabiti deli, ker to vpliva na homogenost in uniformiranost. Izogibajmo se polnjenju vate z rokami, ker bomo na ta način izdelek precej zbili in ne bo tak kot bi si želeli. Da bo lutka bolj stabilna lahko na dno trupa položimo blazinico napolnjeno s peskom, ki ga namestimo med polnilo. Za polnitev naše lutke lahko uporabimo tudi druga naravna polnila, ki niso tako nežna in mehka: riževo zrnje, seme lavande, češnjeve peške in podobno. S tem bomo dosegli drugačen efekt: dišeč, zdravilen itd.
Obraz: Obraz punčke se lahko personalizira na 1001 način (seveda moramo vedno upoštevati tip lutke, ki jo izdelujemo). Oči, usta, nosek, obrvi, pegice... lahko narišemo z barvami za tekstil mat ali akrilnimi (bleščečimi), akvarel barvicami ali pa jih ročno izvezemo z bombažnimi nitmi za vezenje. Vedeti moramo, da je izvezen obraz veliko bolj cenjen in eleganten, kot tisti narisan, vendar bo imel slednji morda bolj vesel country izraz. Če nam gre risanje dobro od rok lahko z risanjem ustvarimo prave umetnine. Pobarvan obraz bo dal na enostavni lutki, kjer je poudarek na preprostosti poseben efekt. Oči lahko izdelamo tudi iz gumbkov vendar so take lutke namenjene za otroke, ki so starejši od 3. let. Prišijemo jih z res močnim sukancem in seveda naredimo veliko vozlov, da ne odpadejo. Za nosek lahko prišijemo majhno napolnjeno žogico, ki jo vsatavimo pod tkanino (Waldorf) ali pa jo naredimo iz istega blaga in prišijemo na obraz s skritimi šivi.
Lasje: Obstaja nešteto načinov da izdelamo lutki lase, tip las, barva in pričeska bodo dale lutki poseben stil in izraz. Lutka ima lahko: kratke lase s franžami, kratke ali napol dolge lase, kratke ali dolge kodrčke, kitke, visok rep s franžami, visok rep brez franž, dolge ravne lase... Enostaven način izdelave las za lutke: Na kvadrat kartona (kvadrat je take velikosti, kot smo načrtovali, da bodo dolgi lasje) navijemo klobčič volne. Ko je volna navita prilepimo na eni strani lepilni trak vodoravno, obrnemo karton in prerežemo volno po sredini, namestimo tudi čez to volno lepilni trak in prešijemo s šivalnim strojem.
Ročno prišijemo volno od čela do tilnika z močnim sukancem, spletemo kitke ali drugače oblikujemo frizuro in pripnemo s kakimi pentljami ali okraski. Vedno upoštevamo starost otroka in neželjene morebitne poškodbe zaradi kakih neprimernih okraskov (najvarnejše so enostavne pentlje). Pri punčkah izdelanih za prav majhne otroke ne uporabljamo preveč »kosmate« volne, da ne bo kakih respiratornih problemov. Za lutke namenjene večjim otrokom lahko uporabimo tudi moher volno. Najbolje je uporabiti mešanico volne in sintetike, ki se z večkratnim umivanjem ne deformirajo, toda pri pravih Waldorf lutkah morajo biti lasje obvezno iz volne. Barva in dolžina las varirata glede na tip punčke, ki jo želimo ustvariti (kratki, rdeči, ravni za fantka ali dolgi in skravžljani za punčko). Za izdelavo kodrov lahko uporabimo Bouclè volno, lahko pa uporabimo tudi volno kakega starega puloverja. Kodre lahko naredimo tudi tako, da navijemo volno okoli pletilke, jo navlažimo in damo za nekaj minut v mikrovalovko. Sintetično prejo je težko nakodrat, zato uporabimo vodo in vinilno lepilo. Obleke in pikica na i: Punčkina garderoba je lahko iz samo enega oblačila, ki ga ima oblečenega z ali brez čevljev ali cele kolekcije oblačil, ki so barvno in stilsko usklajene, vse do opreme itd. itd. itd.
Pri šivanju oblekic se lahko poslušujemo klasičnij tehnik: kvačkanja in pletenja, ali uporabimo tkanine, če je le možno iz bombaža, za T majčke in pižamice je idealen jersey. Poleg kroja za izdelavo punčk torej potrebujemo tudi kroje za izdelavo oblek, čevljev, copatk, kap itd. Najboljše za to so mehke in naravne tkanine še posebej iz bombaža (je vedno svež, čist, pralen, antialergičen....) Uporabimo domišljijo, tudi z malo denarja lahko pridemo do poceni tekstila, sploh, ker se za izdelavo takih oblekic porabi malo materiala in so manjši kosi občutno cenejši. Otrokom ne pomeni prav veliko, da je uporabljeno blago zelo drago in moderno, morda celo iz ZDA, toda nekaterim mamam pa! Pri lutkah namenjenim ne premajhnim otrokom lahko dodamo tudi kake druge okraske, kot so čipke, bleščice, gumbki, nakit, Pika na i so čeveljci. Tudi za njih obstajajo različni kroji, vključno s sandali in copati, žal pa je zelo malo tistih, ki izdelujejo punčke z več kot eno samo obleko, ki jo ima punčka oblečeno. Škoda, kajti za otroke je zabavno prav to, da punčke lahko preoblačijo in z vsako obleko za njegovo punčko ga boste neizmerno razveselili.
COUNTRY DOLL
KROJ ZA IZDELAVO PUČKE COUTRY DOLLl PDF
KROJ ZA IZDELAVO OBLEKE ZA COUNTRY DOL PDF
Zgodba Reggedy Ann
Bilo je nekoč v Ameriki..... nek gospod po imenu Johnny Gruelle, je opravljal zelo lep poklic ( bil je tudi zelo slaven). Ilustriral je pravljice za otroke in prav on je tudi kreator lutke Raggedy Ann. Nekega dne je hotela njegova hčerka Marcella na vsak način z očetom na podstrešje. Ko je odprla zaprašeno skrinjo, je našla staro punčko iz cunj, ki jo je pred davnimi leti za Johnnijevo sestro sešila njena babica. Johnny je ves fasciniran stal pred to starinsko, očarljivo in prav posebno punčko iz cunj. Kot velik kreativec je Johnny kasneje punčko kot vzorec uporabil za oblikovanje nove, popolnoma njegove. Tako se je rodila nova oseba in živela je v pravljicah, ki jih je pisal in posvečal svoji hčerki Marcelli. Leta 1915 je nastala prva “Raggedy Ann”. Pripovedujejo, da je bil 
trenutek, ko ji je ustvarjal lice magičen in da je to inspiriralo pisatelja. To je bila res magična lutka, varuhinja največjih skrivnosti v nekem fantastičnem svetu, s tistim tako tujim licem, s trikotnim nosom, z gumbastimi očmi, rdečimi lasmi in širokim in nedolžnim nasmehom. Na prsih je imala narisano srce na katerem je pisalo : "I love you".
Raggedy Ann je punčka, ki zna ljubiti. V glavnem je bila Annie revna, sirota razcapanka in klasično je njen obraz res odražal revšlino a tudi srečo. Marcella jo je imela rada, kot bi ji bila sestra. Ona jo je tudi poimenovala: Rag doll ali drugače rečeno preprosta lutka (podobno kot je v evropi Pigotte). Johnny je za njo pisal res čudovite pravljice in leta 1918 je izšla prva knjiga njenih avantur. Bile so tako brane, da so s časoma postale legendarne. Žal je hčerka Marcella zaradi infekcije po cepljenju pri 13. letih umrla. Žalost je bila tako za Jonnyja kot za družino neizmerna. Lutkine zasanjane oči so bile oči njegove Marcelle, odločil se je da jo bo patentiral, kasneje pa je ustvaril še bratca Andyja. Punčka iz cunj Raggedy Ann je prisotna v skoraj vseh ameriških domovih,je del neke preteklosti in spominov. Ženske vseh starosti zbirajo punčke Raggedy Ann, velikokrat jih delajo tudi same, najpogosteje že vse od mladih nog. V Ilinoisu je celo muzej posvečen Raggedy Ann www.raggedyann-museum.org , kjer vsako leto pripravijo praznik v njeno čast, otroci, moški, ženske in starejši pa se takrat veselo sprehajajo po ulicah oblečeni v Raggedy doll kostume. Je še veliko zgodb povezanih z Raggedy Ann ene bolj vesele druge manj vendar o tem kdaj kasneje.
